Oh ta svet!

Moj Novi Blog

Ko ne veš kam naprej:S

Uvrščeno v: Uncategorized — allina at 11:04 am on sobota, maj 23, 2009

Ja, to je dilema večine novopečenih diplomantov. Dva dni po tem, ko sem diplomirala, se sprašujem, kaj in kako naprej. Kje bom dobila službo. Včeraj sem si šla urediti zdravstveno zavarovanje in me je skoraj kap, ko sem izvedela, da bom plačevala 14€ za obveznega in 21€ za dodatnega na mesec seveda. Poleg tega, tudi če se prijavim na zavod za zaposlovanje ne bom dobivala podpore, ker zahtevajo bančne izpiske od treh mesecev nazaj. Če vidijo, da si imel nakazanih več kot 200€ na mesec, ni šanse da dobiš podporo in jaz je torej nimam, ker sem delala in dobila 400€, ki pa so šli ravno za stroške servisa in stroške vezave diplomske in lektoriranja. Torej zdaj sem broke:S in brez podpore, službo bom začela iskati in močno upam da jo hitro dobim, tudi če ne bo ravno iz mojega profila - važno da imam neke dohodke.

Nato sem začela razmišljati o bolonjskem magisteriju. Že dolgo imam v glavi, da  visokošolski študij kmalu ne bo več nič kaj posebnega (pomoje bo tako kot zdaj srednja šola), zato bi šla rada naprej na enega od bolonjskih magisterijev. In smo spet pri denarju, ker je seveda vse plačljivo in to zasoljeno kot ne vem kaj. Mislim da stane en letnik 2500€!!! Torej odpade na polni črti, četudi imam voljo.

Tretja stvar, ki si jo zelo želim pa je, da si z mojim ustvariva družino. Ne nazadnje mislim, da je pri 24 in 25 letih  že skrajni čas za kakšnega otročka. Seveda pa je vse to spet povezano z denarjem, službo. Moj sicer ima službo, vendar šele nekje pol leta, ravno toliko, da sva si za silo uredila kopalnico pri njih doma, vendar do dokončanja celotnega stanovanja manjka še kuhinja, pa spalnica, otroška soba… skratka veliko stvari in veliko €€€€, poleg tega, je treba še nekako živeti, plačevati stroške, skratka trenutno si otroka ne moreva privoščiti, čeprav imava željo.

Aha, še ena stvar, ki mi je vsako sekundo v mislih. Da bom morala enkrat od doma. Pa ne zato, ker bi mi bilo doma tako lepo zato, ker naj bi vse naredili namesto mene. Ne, ne … smo trije in jaz najstarejša in vedno sem morala skrbeti za mlajša dva, vedno sem edina vse pospravljala, sama pa se vzdržujem že od začetka srednje šole, si sama perem, kuham, skratka nisem razvajena da bi mamica vse namesto mene delala. Pa mi gre vedno, ko se peljem proti moji ljubljeni vasi močno na jok, ker vem, da tu ne bom več dolgo. Selila bi se isto na vas, samo v kakšno:(. Okolica lepa, ampak ljudje … ko bi kdo sploh vedel koliko hinavščine, zahrbtnosti je tam, koliko nevoščljivosti, privoščljivosti slabih stvari. In odnos  z mojimi bodočimi “tastom,taščo in snaho”, zaenkrat naj napišem samo to, da mi največ pomenijo iskreni, lepi odnosi, ne samo z ljudmi, s katerimi živimo skupaj, temveč z vsemi ljudmi katere poznam. Najbolj od vsega me prizadane hinavščina in zahrbtnost, ki sem je deležna že 6 let odkar poznam njega. Mogoče me to boli še bolj, ker takšnih odnosov prej nisem poznala. Več o tem pa prihodnjič.

Začetek bloganja ali kako se je začelo …

Uvrščeno v: Uncategorized — allina at 8:38 pm on petek, maj 22, 2009

Preveč dolgo sem odpirala tale blog. Kot otrok in kasneje kot najstnica, sem pisala dnevnik … saj veste, vse prigode najstniških let, od prve zaljubljenosti, do ubadanja s kilogrami, do težav s starši (ki jih v resnici ni bilo). Nato pa se je pisanje v dnevnik prenehalo … mogoče samo zaradi pomanjkanja časa, ali pa se mi enostavno ni več dalo. Ko se mi kdaj spet pripeti kakšna omembe vredna stvar, ko sem čiso na tleh, ko ne vem komu bi se zaupala, me spet prime, da bi vse svoje občutke zapisala v dnevnik. No, ker se tudi jaz moderniziram, sem si namesto dnevnika pač omislila blog. Tako da tisti, ki boste slučajno brali moja “jamranja”, pozor - sem  velikokrat pesimistična:), čeprav ljubim življenje, ljubim naravo, ljubim svoje bližnje, ampak kot večina od nas, imam tudi jaz velikokrat kakšne dileme in težave.

No, pa da se samo na hitro še predstavim … stara 24 let, trenutno še študentka (včeraj sem diplomirala, pa imam status še do konca meseca),zelo, zelo imam rada naravo (seveda, ker sem doma na vasi), moj hobi je fotografija in umetnost na sploh. Več o meni, o mojem živjenju, pa v nadaljevanjih:)

Hello world!

Uvrščeno v: Uncategorized — allina at 8:23 pm on petek, maj 22, 2009

Dobrodosli na JeCool. To je vasa prva objava! Lahko jo zbrisete in napisete kaj pametnega.